030 401 031 anna@terapevt.net

Najljubša terapevtska pravljica Clauda Steinerja.

Nekoč, pred davnimi časi, sta živela dva srečna človeka, Tim in Maggie, z dvema otrokoma, Johnom in Lucy. Da razumemo kako srečni so bili, moramo najprej vedeti, kako je bilo nekoč.

Nekoč, v teh srečnih časih, je vsak ob rojstvu dobil majhno vrečko toplih, puhastih, plišastih Objemčkov. In kadarkoli je oseba segla v vrečko, je lahko ven potegnila ta topel Objemček. Objemčki so bili zelo iskani, saj se je vsakdo ob njih počutil zelo dobro, prijetno in toplo.

V tistih dneh so bili Objemčki zelo lahko dostopni. Kadarkoli je kdo začutil, da bi rad imel objem, je lahko stopil do druge osebe in ji rekel :«Rad bi imel Objemček«. Nato je ta oseba segla v svojo vrečko in potegnila ven topli Objemček v velikosti otroške dlani. Takoj ko je Objemček videl svetlobo, se je nasmejal, razcvetel ter zrasel v velik košat, topel Objem. Ko si Objem položil na glavo, ramena ali krilo se je privil nate in se stopil s tvojo kožo, zaradi česar si se počutil zelo dobro.

Ljudje so spraševali drug drugega za Objemčke in ker so jih vedno dobili zastonj, ni bilo nikoli nevarnosti, da jih bo zmanjkalo. Vedno jih je bilo dovolj in vsi so bili srečni, počutili so se toplo in dobro večino časa.
Nekega dne je zlobna čarovnica, ki je delala mazila in napoje za bolne ljudi. postala jezna, ker je opazila,
da nihče ne kupuje njenih napojev, saj so bili vsi srečni in zdravi. Čarovnica je bila prebrisana in je naredila zloben načrt.
Nekega prelepega dne, ko se je Maggie igrala s svojo hčerko Lucy, je čarovnica obiskala Tima in mu šepnila na uho: »Poglej Tim, vse te Objemčke, ki jih Maggie daje Lucy. Veš, če bo tako nadaljevala, jih ne bo ostalo nič več zate!«
Tim je bil osupel. Obrnil se je k čarovnici in dejal:« Mi hočeš povedati, da ni dovolj Objemčkov za vsakič ko sežemo v vrečko?«
Čarovnica mu je odvrnila: »Očitno da ne in enkrat, ko ti jih zmanjka, je konec. Nimaš jih več.«
Nato je čarovnica, zlobno krohotajoč se, odletela na metli.
Tim si je to vzel k srcu in začel opazovati kolikokrat Maggie odda Objemček. Začelo ga je skrbeti, ker je
imel rad Maggyne Objemčke in se jim ni hotel odreči. Zagotovo se mu ni zdelo prav, da Maggie trati svoje Objemčke na drugih ljudeh.

Tim se je začel pritoževati ali pa je kuhal mulo, kadarkoli je videl, da je Maggie dala Objemček. In ker je
Meggie imela Tima rada je prenehala dajati Objemčke drugim ljudem. Večino jih je čuvala zanj.
Otroci so to opazovali in ugotovili, da ni prav, če daješ Objemčke kadarkoli te nekdo prosi zanje. Tudi oni so postali zelo previdni. Opazovali so svoje starše in če so videli, da starši dajejo preveč Objemčkov drugim ljudem, so postali ljubosumni in se začeli pritoževati in včasih so postali celo besni.
In čeprav so vsakič, ko so segli v vrečko, našli Objemček, so se počutili krive, in postajali vse bolj in bolj stiskaški.
Preden jih je obiskala čarovnica, so se ljudje radi zbirali v skupine po tri ali pet in ni bilo važno, kdo je komu dajal Objemčke. Sedaj pa so se ljudje pričeli zbirati samo v parih in so pazljivo šteli komu ga bodo dali. Če so ljudje slučajno pozabili in delili Objemčke s komerkoli, so bili zaskrbljeni, da bo nekdo od bližnjih verjetno prikrajšan. Zato so tudi oni pričeli vse bolj varčevati z njimi. Ljudje so delili manj in manj Objemčkov, ob tem pa so se počutili tudi vse manj in manj toplo ter prijetno. Hrbtenica se jim je začela krčiti in občasno je tudi kdo umrl zaradi pomanjkanja toplih Objemčkov.
Ljudje so se počutili slabše in slabše in kmalu so pričeli hoditi k čarovnici in kupovati njena mazila in napoje, pa čeprav niso delovali.

Situacija je postala resna. Čarovnica, ki je vse opazovala, ni želela da ljudje umirajo, ker potem ne bi kupovali njenih napojev in zato si je omislila nov načrt.
Od nje so vsi dobili brezplačno vrečko, podobno tisti z Objemčki, vendar je bila ta hladna. V vrečki so se namesto Objemčkov nahajale bodičaste, hladne Zbadljivke, zaradi katerih so se ljudje počutili hladno in nesrečno.
Vseeno so bile Zbadljivke boljše kot nič. Vsaj držale so ljudi pri življenju.
In tako od časa do časa, ko je nekdo zaprosil za Objemček, so ljudje odvrnili, da ga ne morejo dati, saj so se bali, da bi jim jih zmanjkalo, lahko pa so ponudili Zbadljivke, ki so jih imeli dovolj na zalogi. In končni rezultat je bil, da ljudje niso več umirali, toda veliko ljudi je bilo zelo nesrečnih. Objemčki so bili včasih zastonj kot zrak, sedaj pa so postali skrajno cenjeni.
To je pripravilo ljudi, da so počeli marsikaj, da so dobili Objemčke. Ljudje, ki niso našli radodarne osebe, so jih morali kupiti in so morali trdo delati, da so zaslužili denar zanje.
Nekateri ljudje so postali popularni in so bili deležni Objemčkov brez, da bi jih vračali.
Popularni ljudje so potem prodajali te Objemčke manj popularnim ljudem, ki so tako spet dobili občutek, da je življenje vredno živeti.

Zgodila se je še ena stvar. Ljudje so vzeli mrzle, hladne Zbadljivke, ki jih je bilo na pretek in na voljo ves čas, in so jih preoblekli v bele, puhaste plašče, da so izgledale kot Objemčki.
Ti lažni Objemčki so bili plastični in so povzročali hude dodatne težave. Na primer, ljudje so se zbrali in so si izmenjali plastične Objemčke. Pričakovali so, da se bodo počutili dobro, toda vseeno so se počutili slabo. Bili so zelo zmedeni in niso vedeli, da so to hladno in bodičasto počutje povzročali plastični Objemčki.

Situacija je postala zelo žalostna. In vse to je povzročila čarovnica, ki je ljudem dala lažno prepričanje, da bodo nekega dne segli v vrečko z Objemčki in vrečka bo prazna.

Nekoč je v to nesrečno deželo prišla ženska s širokimi boki. Očitno ni slišala za čarovnico in ni je skrbelo, da ji bo zmanjkalo Objemčkov. Vsakemu jih je dajala brez pomisleka. Za odrasle ni bila dobrodošla, ker je dajala otrokom idejo, da lahko dajejo Objemčke kadarkoli in da jih ne bo zmanjkalo. Otroci pa so jo imeli zelo radi, ker so se v njeni bližini počutili dobro in toplo.

Začeli so jo posnemati in začeli dajati in prositi za Objemčke kadarkoli so tako čutili.
Odrasle je to zelo zaskrbelo. Da bi zaščitili otroke pred pomanjkanjem Objemčkov so ustanovili zakon.
Brezskrbno dajanje Objemčkov brez dovoljenja je postalo kriminalno dejanje.
Veliko otrok se za zakon ni zmenilo in je nadaljevalo toplo početje, kadarkoli so hoteli ali ko so jih drugi otroci prosili. Ker je bilo otrok skoraj isto število kot odraslih, bi jim mogoče uspelo zadevo spreobrniti.

Za sedaj je težko ugotoviti, kako se bo zadeva odvijala. Ali bo zakon odraslih ustavil otroke pri dajanju in sprejemanju Objemčkov in srečnemu počutju?
Ali se bodo odrasli pridružili gospe z velikimi boki in otrokom ter začeli dajati Objemčke kadarkoli in v prepričanju, da jih bo vedno dovolj?
Ali se bodo spomnili dni, ko je bila zaloga Objemčkov obilna in so jih ljudje dajali brez pomislekov?
Boj se dogaja po celi deželi, verjetno tudi v tvojem domačem kraju. In če želiš, se lahko pridružiš tistim, ki dajejo in prejemajo Objemčke in tako postaneš ljubeč ter zdrav kolikor je mogoče.

Prevod: Barbara Repinc Zupančič, http://www.psihoterapevt.si/clanki/zgodba_o_toplih_objemckih.pdf
Vir: http://www.claudesteiner.com/fuzzy.htm