030 401 031 anna@terapevt.net

Igralska terapija namenjena tudi delu s strahom javnega nastopanja. Učinkovita in zanimiva metoda, ki vsebuje osnove transakcijske analize in igralstva. Igralske vaje ponavadi sestavljam iz klasičnega tečaja igralstva, metode igralskega giba Andreja Droznina (svetovno znan strokovnjak za igraljski gib, pri katerem sem se izobraževala 2 leti) in igralske improvizacije. Po potrebi dodajam sprostitvene tehnike, art terapijo, fototerapijo in drugo.

Vsak posameznik na koncu dobi svoj edinstveni model priprave za javno nastopanje več vrst (tudi zagovor diplomske ali doktorata, predstavitve, vodenje delavnic itd).

Preko igralske terapije lahko predelamo notranje in telesne blokade in najdemo učinkoviti način samoregulacije v okvirju javnega nastopanja, izboljšamo samopodobo in hkrati dajamo pozornost pripravi telesa in govornega aparata.

Nekaj nasvetov, ki vam lahko pomagajo zmanjšati pritisk in pripraviti se za javni nastop.

Nebesedna komunikacija

  • 7% neposreden pomen besed
  • 38% način govorjenja in glas
  • 55% nebesedna komunikacija

Točke pozornosti:

  • samozavest
  • motivacija
  • koncentracija
  • kontrola treme, razočaranj, agresivnosti
  • obvladovanje stresa
  • Zdravje in prehrana
  • Podpora

Pomembno:

  • dobra priprava
  • udobna oblačila in obutev
  • tehnika sproščanja
  • nič kofeina, teina, čokolade, mleka
  • poznavanje prostora
  • dober začetek
  • back up
  • humor

Telo

  • Drža telesa: bistveno je težišče; stojimo na obeh nogah, glava je pokonci, ramena so vzravnana. Telo je sproščeno vendar elegantno, rame so »na hrbtenici«.
  • Ni potrebno ves čas mirno stati; lahko se premikamo po prostoru, vendar naj bo gibanje naravno. Nikar ne skačte, ne cepetajte, ne kažite hrbta. Če večino časa govorite direkt v publiko, priporočam položaj telesa obrnjen 3/4.
  • Zelo pomemben je stik z očmi. Izberite si najbolj prijaznega gledalca\cev in v postopku nastopa gledajte na njega\nijh. Če dvorana je zelo velika ali vas zagrabi trema, lahko izberete skrajno točke na koncu dvorane in gledate tja. Čeprav tega ne priporočam, ker se izgublja kontakt s publiko.
  • Ko govorimo, naj bodo roke zmeraj vidne. Pravilo, naj rok ne držimo prekrižanih, pa ni vedno ”na mestu”, saj včasih tak položaj ne pomeni ”pregrade”, ampak navdušenje ali pa morda samo udobnejši položaj (s tem se tudi strinja Richard Erskine). Roki sta lahko sklenjeni – iztegnjeni ali pa v komolčnem položaju; lahko pa tudi eno roko spustimo in drugo dvignemo v komolčno lego.
  • Zdravje in stanje telesa sta bistveno pomembni, ker vplivajo na samozavest in samopodobo. Tako da vpoštevajte signali telesa in dajte si več pozornosti in podpore.

Glas

  • Ta element se pogosto pokaže kot govorna pomanjkljivost. Govorec naj ne govori prepočasi ali prehitro, ampak naj hitrost prilagodi pomembnosti informacij. Kogovori o nečem novem, naj govor upočasni, informacije celo ponovi. Ko pa govori o manj pomembnih rečeh, je tempo hitrejši.
  • Z intonacijo (spuščanje, dvigovanje glasu) nakazujemo poslušalcem združevanje besed, stavkov v miselne enote, sporočamo pa tudi čustveni odnos do povedanega. Kadar sprašujemo, intonacijo dvignemo, kadar ukazujemo, intonacija obledi; glas odsekamo. Kadar glas spuščamo, opozorimo, da je misel končana.
  • Opomba: izogibajmo se pridigarskemu tonu in monotonosti!
  • Barva glasu:
  • – lahko je nehotena (starost, utrujenost, kajenje) in nanjo ne moremo vplivati
  • – lahko je hotena in kaže različna čustvena razpoloženja (veselje, žalost, navdušenost, ironijo,…)

Dihanje

  • Dihanje je bistveno pomembno za psihološko počutje. Če dihamo hitro in neenakomerno, lahko si povečjamo strah in paniko. Z dihanjem se lahko sproščamo in povežemo s “tukaj in zdaj”.
  • Dihanje je gibalna sila našega glasu. Ko smo pod vplivom stresa, postane dihanje neredno, neenakomerno, plitvo in zasoplo. Tako plitvemu vdihu sledi plitev izdih, ki nima lastnega zaleta in ga moramo s silo pritisniti na glasilke, da dajo glas od sebe. Posledica takega govorjenja je boleče grlo in hripav glas.
  • Ko pa smo mirni in sproščeni, je dihanje enakomerno in globoko. To pomeni, da globokemu vdihu sledi globok izdih, ki sam zatrese glasilke, mi pa ta tok zraka samo ”reguliramo”, kot da bi odpirali in zapirali pipo (”dihanje s trebušno prepono”).

Psihološka priprava

Psihološka priprava v določenem smislu težja kot “zunajna”. V tem primeru moramo pogledati notranje blokade in konflikte, sprejeti sebe in najti učinkoviti način samoregulacije. Zelo pogosto se soočimo z notranjim kritikom, ki se preveč aktivira v situaciji nastopa in prepoveduje sponatno in sproščeno delovanje. Tudi raziskujemo različne zaščite in drugi mekanizmi in po potrebi jih spreminjamo v bolj učinkoviti in ustrezni.

Ponavadi kadar sestavljamo individualni načrt “mapo javnega nastopanja”, vpoštevamo posamezno situacijo in osebnost človeka, nato gradimo edinstveni model priprave in neposredno javnega nastopanja. Za pripravo telesa in govornega aparata ponavadi uporabljamo določene vaje, ki jih izberemo in poskusimo skupaj s klientom.

Srečno in pogumno!

*pri pripravi materiala je bilo uporabljeno gradivo “Tehnika govorjenja” (Monika Čičnik)